Redovno posestvo – komenda pri svetem Petru (današnja Komenda z okolico) je takrat v okviru malteškega reda spadala v češki priorat. V upravo jo je leta 1698 dobil duhovnik, član malteškega viteškega reda iz Malte, baron Peter Jakob de Testaferrata. Kot duhovnik je deloval v Komendi od leta 1704, kot župnik pa od leta 1715 pa vse do odpoklica leta 1734.

Njegovo bivanje v Komendi je zaznamovala obsežna gradbena dejavnost, za katero je namenjal dohodke od posestva. Tako je dal leta 1726 podreti staro gotsko župnijsko cerkev sv. Petra v Komendi in dal postaviti novo po vzoru ljubljanske stolnice. Podreti in postaviti na novo je dal tudi večino podružničnih cerkva: na Križu (1736), v Zapogah (1737), na Pšati pri Cerkljah (1738), v Suhadolah (1740), v Mostah pa je podružnični cerkvi prizidal kapelo sv. Frančiška Ksaverija (1722).

Na vseh teh cerkvah je dal vklesati svoj grb – bika in nad njim tri zvezdice.